Motnje koncentracije naj bi pri najmlajših nastale zaradi pomanjkljive oskrbe možganov s kisikom in drugimi hranljivimi snovmi. Krivdo za moteno koncentracijo je mogoče pripisati notranjim konfliktom, ki se dogajajo v otroku in na katere nima vpliva. Ti konflikti povzročijo, da se otrok nikakor ne more umiriti in zbrati.
Simptomi motnje koncentracije
- Preskakovanje iz misli na misel, brez očitne povezave med njimi,
- Pozabljivost,
- Motnje pomnjenja,
- Težave pri učenju,
- Nedokončani projekti,
- Miselne luknje,
- Prehodne motnje zavesti.
Seveda ni vsaka zbeganost in nezmožnost fokusa otroka že razlog za strah in paniko. Pri določanju, ali gre za motno koncentracije ali ne, ne gre sklepati prehitro. Mnogi otroci se namreč igrajo nepovezane igre, zbegano, brez očitnega reda in smiselne povezave. To še ni dokaz, da ima otrok motnje koncentracije. Gre preprosto za to, da otrokovi možgani delujejo drugače kakor možgani odraslega, zato so tudi miselne povezave narejene na drugačen, otroški in inovativen način. Zlasti za manjše otroke je značilno, da težko obdržijo fokus na eni stvari in radi »begajo« od ene stvari k drugi. Najmlajši so namreč nagnjeni k raziskovanju, zato je normalno, da jih nove stvari pritegnejo, že znane pa hitreje opustijo.
Dobro je, da starši otrokom pustimo, da opravijo svoje delo ali igro, brez da posegamo vanjo ali ga motimo. Na ta način otrok krepi svojo osredotočenost, na starših pa je, da mu to omogočimo brez prekinitev.
Za otroke, pri katerih se vendarle pokažejo določeni simptomi motnje koncentracije, pa starši lahko naredimo največ, če jim omogočimo stalen urnik, ki se ga strogo držimo. To da otroku jasne meje njegovega sveta in zajezi zbeganost, ki bi ga sicer pehala od enega zanimanja k drugemu. Določen ritem in red otroku pomenita varnost.
Preberite si še nekaj nasvetov, kako do boljše koncentracije.
Sorodne vsebine:
Koncentracija pomeni zbrano pozornost. Gre za usmerjenost vseh umskih in duševnih moči na en...