Davek za nepremičnine se v taki obliki pri nas pojavlja prvič. Nekateri se ga bojijo, spet drugi ga glasno pozdravljajo. Vlada je prepričana, da se bo z njim uredila dolgoletna zmeda glede lastništev in praznih stanovanjskih nepremičnin pri nas, o katerih je bilo v zadnjih letih veliko govora. Gotovo davek na nepremičnine ni sam sebi namen, po drugi strani pa je mnogo lastnikov nepremičnine prepričanih, da v resnici ne spreminja ničesar, le da bodo morali odslej plačevati več. Kaj torej v praksi prinaša davek na nepremičnine?
Rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine
Najbolj bodo davek gotovo občutili tisti, ki imajo v lasti nepremičnine, v katerih ne biva nihče. Takšni lastniki bodo obdavčeni po stopnji za nerezidenčne nepremičnine, kar pomeni, da bodo namesto 0,15 % vrednosti nepremičnine morali plačati kar 0,50 % celotne vrednosti. Razlika gotovo ni zanemarljiva, hkrati pa daje ta uredba upanje, da se bodo prazna stanovanja ali hiše končno prodali ali oddali, s čimer bo rešen tudi problem Slovenije, ki v zadnjih desetletjih prekomerno gradi in spreminja namembnost zemljišč, ki temu primarno niso bila namenjena.
Možne zlorabe
V medijih je že bilo govora o morebitnih zlorabah oziroma o tem, kako se plačilu višje stopnje davka na nepremičnine nekateri skušajo izogniti. Ljudje so poskusili marsikaj, med drugim so na eno izmed svojih nepremičnin želeli prijaviti kar par mesecev starega dojenčka in na ta način nerezidenčno nepremičnino spremeniti v rezidenčno. To se je seveda izkazalo za neuspešno, saj mora biti prijavljen stanovalec polnoleten. Zdi se, da bodo tisti, ki imajo v lasti veliko nepremičnin, zanje končno pošteno plačevali davke, čeprav se ne izključuje, da bodo najbolj iznajdljivi znova našli kakšno »rešitev«, ki bo pomenila vodo na njihov mlin.
Sorodne vsebine:
Zdi se, da je nepremičninski krč nekoliko popustil in da se Slovenci ponovno odločamo za nakup...