Magnezij je mineral, ki varuje pred boleznimi srca , srčnimi napadi, depresivnostjo in drugimi težavami. Mineral magnezij je dobil ime po grškem mestu Magnesia. V grškem mestu Magnesia so odkrili velika nahajališča magnezijevega karbonata.
Magnezij v prehranskih navadah ljudi z običajno, mešano prehrano primanjkuje. Običajno se največ napak naredi z premalo zaužite vode. Učinkovito magnezij pripomore k zdravem živčnem sistemu, mišicam, kostem, sproščanju energije iz hrani ter v reakcijah presnove v telesu. V telesu magnezij sodeluje kot kofaktor v mnogih reakcijah. Znana je njegova so vloga pri prenosu dražljajev na živčnih sinapsah pri krčenju mišic. Enako pomembno vlogo ima magnezij pri mineralizaciji kosti.
Živila, ki vsebujejo magnezij, imajo pozitivne učinke na : zmanjšanje utrujenosti in izčrpanosti, ustvarjanje ravnotežja elektrolitov, sproščanje energije pri presnovi, delovanje živčnega sistema, sintezo beljakovin, delovanje mišic, ohranjanje zdravih kosti in zob, delitev celic. Telo absorbira tretjino do dve tretjini s hrano vnesenega magnezija, največ v prvem in zadnjem delu tankega črevesa, nekaj magnezija pa se absorbira tudi v debelem črevesu. Sprejemanje magnezija zavirajo fosfati. Zaviranje absorpcije magnezija omogočajo predvsem nekatera rastlinska živila.
Magnezij telo koristi predvsem pri raznih fizioloških stanjih. Povzročitev pomanjkanja magnezija lahko povzroči pogosto pitje alkohola, sladkorne bolezni, težave s ščitnico, bruhanje, driska. Zdravi ljudje imajo redko opaženo pomanjkanje magnezija. Da magnezij primanjkuje človek opazi z zmedenostjo, depresijo, izgubo apetita, pojavijo se mišični krči, visok krvni tlak, motnje srčnega ritma.
V telo vnašamo preveč magnezija z količinami prek 350 mg. Znaki prevelikega vnosa magnezija so : driska, izguba apetita, šibkost mišic, oteženo dihanje, zelo nizek krvni pritisk ter nereden srčni utrip. Magnezij v prevelikih količinah je lahko nevaren za ljudi z oslabljenim delovanjem ledvic.