V letu 2020 vedno več našega življenja poteka v digitalnem svetu. To velja še zlasti za generacijo milenijcev oziroma generacijo Y ter najmlajšo generacijo, generacijo Z, prvi generaciji, ki sta odraščali s tehnologijo. Prav zaradi tega imata obe generaciji bolj pozitiven odnos do tehnologije ter si želita čim večje digitalizacije okolja, v katerem živita.
Digitalizacija nam namreč lahko precej olajša življenje, saj nam je vse, kar potrebujemo, dostopno z zgolj nekaj kliki takrat, ko to potrebujemo saj odstrani oviro fizične prisotnosti. Pri digitalizaciji družbenega okolja je nedvomno v vrhu Estonija, kjer fizično obiskovanje uradov ni več potrebno – vse se namreč uredi preko spleta z digitalnim podpisom. Zaradi uspešnega procesa digitalizacije je Estonija tako zgled celotnemu svetu.
Tudi Slovenci preživimo veliko časa na spletu
Po podatkih Statističnega urada RS internet redno uporablja 83 % oseb med 16 in 74 letom, storitve za neposredno sporočanje uporablja 49 % oseb v starostni skupini 16 – 74 let, 47 % uporabnikov interneta uporablja elektronsko bančništvo, 6 % uporabnikov pa s pomočjo interneta upravlja pametne gospodinjske aparate in naprave (internet stvari).
V luči vedno večjega preživljanja časa na internetu so se podjetja začela zavedati pomembnosti digitalizacije. Prednosti digitalizacije in nujnost njenega uvajanja pa je nedvomno pokazala nedavna epidemija novega koronavirusa, ko so se morala slovenska podjetja zelo na hitro prilagoditi novim razmeram in vzpostaviti delo od doma, kjer se je le dalo. Pri tem so se najbolje odrezala srednje velika podjetja, v katerih je ob delu od doma produktivnost celo narasla, za bolj učinkovite pa so se izkazali tudi sestanki na daljavo, ki so postali bolj ciljno usmerjeni.
Pri digitalizaciji so v prednosti trgovine
Kar 56 % Slovencev med 16 in 74 letom starosti nakupuje v spletnih trgovinah. Ta odstotek pa se je še povečal med koronakrizo, kjer so bili v prednosti največji trgovci z že uveljavljenimi trgovinami, kot sta na primer izključno spletni trgovini EnaA, ki jo vodi Aljoša Domijan ter Mimovrste pod vodstvom Petra Tomaška in Dušana Zábrodskega, kot tudi klasični trgovci z živili kot sta na primer Spar, ki ga vodi Igor Mervič ter Mercator pod vodstvom predsednika uprave Tomislava Čizmića.
Digitalizacija je več kot ponujanje storitev na spletu
Potrebno pa je izpostaviti, da digitalizacija predstavlja več kot samo golo ponujanje izdelkov na spletu. K digitalizaciji namreč sodi tudi digitaliziran proces poslovanja in delovanja podjetij. Ocenjuje se, da lahko podjetja, ki so digitalno proaktivna, poslujejo tudi do desetkrat bolje od podjetij, ki se digitalizacije izogibajo.
Za čim večjo digitalizacijo podjetništva pa se zavzema tudi država, ki je v ta namen ustanovila Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije, ki služi kot baza izvajalcev, ki lahko podjetjem pomagajo pri procesu digitalizacije. Za spodbujanje podjetij k digitalizaciji pa so uvedli tudi digitalne vavčerje, ki olajšajo izbiro pravega izvajalca.